Grb

Grb kluba

Osnovne značilnosti klubskega grba so, da vsebuje tri najbolj pomembne kulturno-zgodovinske znamenitosti, ki so skozi stoletja najbolj zaznamovale mesto Brežice: brežiški gradŽelezni most čez Savo in Krko ter Vodovodni stolp. Na zgornji strani grba je kratica nogometnega kluba (NK), na spodnji strani pa je tudi ime (Brežice) in letnica ustanovitve kluba, 1919.

  

Brežiški grad

Njegovi začetki sežejo v leto 1241, ko so v pisnih virih prvič omenjene Brežice. Grad je bil sprva lesena utrdba (povezan s takratno naselbino Gradišče), kasneje pa se je razvil v obliko, ki jo ima danes. Sam grad je prvič omenjen leta 1249 kot castrum. Grad in naselje (takrat že znano pod imenom Brežice) je pridobilo na pomenu proti koncu 12. stoletja, ko so Brežice postale upravno in gospodarsko središče salzburške posesti v Posavju. Tako sta se v gradu naselili vojska, kovnica denarja in sodišče.

Zgodovino brežiškega gradu so preoblikovali številni boji in upori. Žal grajski zidovi ne morejo povedati vsega kar se je dogajalo v gradu in pred njim, vemo pa, da se je »razburljivo« obdobje v grajski zgodovini začelo leta 1479, ko je izbruhnila vojna med Habsburžanom, cesarjem Friderikom III., in ogrskim kraljem Matijo Korvinom, ki ga Slovenci poznamo kot kralja Matjaža. Ogri so tu ostali vse do leta 1491. Po njihovem odhodu je to območje z mirovno pogodbo pripadlo Habsburžanom.

V vseslovenskem kmečkem uporu leta 1515 sta zgorela grad in mesto. Ti dogodki so povezani s hrvaškim vitezom Markom iz Klisa. Ko je slovensko ozemlje tega leta zajel krvavi punt, so ga kranjski plemiči poslali po vojaško pomoč k hrvaškemu banu. Marko je spotoma ujel okoli 500 žena in otrok upornih kmetov in jih kot sužnje prodal v hrvaško primorje. V dveh dneh se je pri Brežicah zbralo okoli 900 upornih kmetov, ki so čakali na vračajočega se Marka. Ta se je s svojim vojaškim spremstvom zatekel v brežiški grad, še prej pa požgal mesto Brežice. Ogorčeni kmetje so zavzeli grad in pobili vso gosposko. Grad so nato popravljali vse do leta 1528, ko je ponovno pogorel. To je bil čas, ko so Turki zelo pogosto, celo po večkrat na leto, vpadali na slovensko ozemlje. Zato so v tem času Habsburžani začeli z vso naglico utrjevati obrambni pas proti Turkom, imenovan Vojna krajina.

Nemški cesar Ferdinand je 22. januarja 1529 odobril za zidavo novega gradu in utrditev mesta Brežice 3000 goldinarjev. Zidali so ga italijanski stavbeniki. Med leti 1530 do 1551 so podrli in odstranili ruševine starega gradu ter sezidali novega s štirimi obrambnimi stolpi in dvema obrambnima obzidjema. V gradu vzidana napisna plošča z grbom pripoveduje, da je gospod Franc Gall von Gallenstein, že davno prej začeto gradnjo na obmejnem ozemlju končal leta 1590. Po arhivskih podatkih ločimo pri gradnji brežiškega gradu tri faze. Med leti 1530 in 1550 je nastala obodna utrdba s štirimi vogalnimi stolpi in veznimi zidovi, med 1567 in 1579 vzhodni in zahodni grajski trakt ter končno med 1586 in 1590 oziroma 1601 severni grajski trakt in arkadni hodnik.

Sredi 17. stoletja je grad prišel iz posesti Gallensteinov v roke Frankopanov. Po smrti Julijane Frankopan so ga njeni dediči leta 1694 prodali grofu Ignacu Mariji Attemsu. Ta je dal urediti reprezentančne prostore, ki jih vidimo še danes. Slavnostno viteško dvorano je dal poslikati s freskami, ki na stenah prikazujejo razvoj arhitekture od antike do renesanse, na stropu pa občudujemo prizore iz grško-rimske mitologije. Stopnišče je med leti 1715 in 1732 poslikal štajerski baročni slikar Franc Ignac Flurer. V posesti Attemsov je grad ostal vse do leta 1945. Potres, ki je 29. januarja 1917 opustošil območje Brežic, je poškodoval tudi grad. V času vojne vihre je bil grad zopet uporabljen za vojne namene, saj je bila prekrasna viteška dvorana spremenjena v vojaško bolnišnico.

 

 

Vodovodni stolp

Vodovodni stolp je najprepoznavnejša točka mesta. Vertikala nas spremlja že od daleč in vabi v mesto, ki je bilo več stoletij znano kot "važno trgovsko mesto". Leta 1914 je bil zgrajen za potrebe mestnega vodovoda. Visok je 47 metrov, v večjem delu je okrogel, na vrhu pa ga zaključuje osmerokotni rezervoar, ki je postavljen na šesnajstih konzolah. Stolp krasijo trije manjši balkoni. Postavljen je na vogalu osrednje, "vhodne ulice" - Bizeljske ceste in Ulice stare pravde - gase - ulice obrtnikov. Sloni na ostankih mestnega obrambnega obzidja. Spomenik tehničnega napredka začetka 20.stoletja in zanimivega reševanja preskrbljenosti z vodo v ravnini ima danes funkcijo ter utrjen status simbola Brežic. 

 

Železni most čez Savo in Krko

Ponos Avstro-Ogrske ob nastanku leta 1906 in ponos Brežičanov 100 let kasneje sta dva železna mostova čez dve reki. Izjemni tehnični dosežek začetka 20. stoletja je izražal pomen mejnega mesta in še poudaril naravno znamenitost - zlitje reke Krke v Savo. Most čez Savo je večji, dolg okoli 100 metrov, oblikovan v dveh lokih s pomočjo kamnitega podpornega stebra v sredini. Okoli 25 metrov krajši most čez Krko premošča reko v enem loku. Železna konstrukcija pa se na obeh bregovih naslanja na kamnito peto. Prefinjena secesijska oblika ograje in drugih železnih elementov rahlja težko železno konstrukcijo in mehko popelje uporabnike na drugi breg. Krka in Sava sta bili reki poletnega veselja, druženja, sklepanja prijateljstev in dokazovanja poguma, saj so brežiški fantje svojo spretnost in moč dokazovali tudi s skoki z vrha železne konstrukcije mostu.  

 

Zgodovina kluba

Nogometni klub je bil ustanovljen davnega leta 1919 in ga uvrščamo v enega od najstarejših nogometnih klubov v Sloveniji. Imenoval se je NK Troja. To je bilo prvo izvirno ime današnjega nogometnega kluba. Že leta 1922 se preimenuje v NK Sava. Leta 1934 pa v NK Brežice. Leta 1939 je brežiško telovadno društvo Sokol zgradilo nogometni stadion, ki je kasneje pomembno vplival na razvoj nogometa v Brežicah. Kasneje je 2. svetovna vojna začasno prekinila športno udejstvovanje. Le mesec dni po koncu vojne je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev športnega društva, ki so ga imenovali ŠD Razlag (ime je dobilo po znanem pesniku, advokatu in borcu za pravice Slovencev, Radoslavu Razlagu). Ob koncu štiridesetih let prejšnjega stoletja pa se v okviru takratnega TD Partizan NK Brežice osamosvoji in samostojno nadaljuje svojo pot. V času osamosvojitve Slovenije se klub za nekaj časa preimenuje tudi v NK Svoboda. Leta 2013 pa novi upravni odbor kluba, na čelu s predsednikom Dejanom Bibičem, ustanovi novi nogometni klub z imenom, ki združuje tako staro ime, kot tudi dolgoletno tradicijo, NK Brežice 1919.


 

 Viri:

sl.wikipedia.org,

kraji.eu/slovenija/brezice_vodovodni_stolp/sl

slovenia.info.si