O leta 1940 do 1969

Po koncu druge svetovne vojne, je bil s strani okrajnega odbora OF, ki je bil takrat še v Brežicah, imenovan iniciativni odbor za ustanovitev športnega društva, odbor pa so sestavljali Zvonko Nučič, Stane Preskar in Božo Kerin. Dober mesec po koncu vojne so v brežiški gimnaziji ustanovili športno društvo in ga na predlog Milka Gregla imenovali Športno društvo Razlag (po znanem borcu za pravice Slovencev, advokatu in pesniku Radoslavu Razlagu). Za predsednika kluba pa so imenovali Josipa Holya, ki je to funkcijo opravljal vse do svoje smrti, leta 1953.

Brežiški nogomet je v povojni letih tako zopet zaživel, ob tem pa je potrebno poudariti tudi eno zanimivost. V sezoni 1948/49 je za brežiške nogometaše igral dr. Brane Elsner, ki je takrat učil na brežiški gimnaziji telesno vzgojo. Do konca petdesetih let 20. stoletja je še igral nogomet v Mariboru in Ljubljani, po 1962 pa je bil trener nogometnih klubov tako doma kakor tudi v tujini. Med drugim je bil trener NK Olimpije (1962-1968) in selektor avstrijske nogometne reprezentance (1985-1989). V NZS je opravljal številne strokovne in organizacijske funkcije, med leti 1982-1985 je bil njen predsednik in od 1992 njen častni član. Za življenjsko delo v nogometu je 1999 prejel Bloudkovo nagrado

Dr. Elsner se je  v znanstveno raziskovalnem delu posvetil metodiki dela z nogometaši, predvsem z mlajšimi starostnimi kategorijami, in to tematiko obdelal v številnih strokovnih delih. 

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do nekaterih sprememb v brežiškem nogometu. Najprej se je društvo iz okvirov telovadnega društva Partizan osamosvojilo in preimenovalo nazaj v NK Brežice. Predsednik kluba je postal Karel Čater, sekretar pa Ciril Kolešnik. Bližino sosednje vojašnice v Cerkljah ob Krki je s pridom izkoriščal tudi brežiški nogometni klub in začeli so se vrstiti tudi vidnejši rezultati. Največji uspeh do tedaj je bilo sigurno Finale slovenskega pokala, ki so ga v Ljubljani izgubili proti takratnemu članu 2. Zvezne jugoslovanske lige Odredu, kasnejši Olimpiji, z rezultatom 2:1. Strelec edinega zadetka za Brežičane je bil Prokić. Finale pokala je bilo odigrano nekje v drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja. 

Leta 1957 je v Brežicah gostoval zagrebški Dinamo in pred polnim stadionom slavil visoko zmago 8:0. Naslednje leto pa so bili Brežičani priča pravemu spektaklu, saj je gostovala reprezentanca Jugoslavije, ki se je v Sloveniji takrat pripravljala na 6. svetovno nogometno prvenstvo na Švedskem. V prijateljskem obračunu proti reprezentanci Zagreba je rekordnih 5000 gledalci prišlo gledati nogometne velemojstre, kot so: Beara (ki je bil kasneje ob bok Peleju izbran v najboljšo enajsterico SP na Švedskem, Jugoslavija je v četrtfinalu izgubila proti ZR Nemčiji), Zebec, Stanković, Jerković, Milutinović in drugi. Ob tem športnem dogodku je bil prenovljen tudi stadion, kjer so naredili okoli igrišča nasipe in postavili klopi.